Znašla sem se pred problemom, ki ga ne znam rešiti… Ker se je odnos z možem po petnajstih letih ohladil, sem si začela z nekom dopisovati… Ker sva se nekako ujemala (kar v virtualnem svetu ni težko), se parkrat dobila na kavi (priznam, izmenjala sva si poljube, kaj več pa nobenemu na pamet ne pade), sva se čustveno navezala eden na drugega. Prišlo pa je do tega, da je mož prestregel najina pisanja. Ta pa so topla, čustvena in prijetna. Na tak način si z možem nikdar nisva izkazovala čustev, sama nisem človek, ki bi čustva sploh izkazoval, zdaj mi je to uspelo pisno, ustno pa tudi s ‘prijateljem’ ne bi šlo… Možu takega pisma ne bi mogla napisati.. Pa ne, da do njega ne čutim ljubezni, rada ga imam, nikdar nisem pomislila, da bi ga zapustila. Gre za neko drugo dimenzijo, moj prijatelj je pesniški tip, poet, ki je to izvabil iz mene.
Mož mi ne odpusti. Prepričan je, da sem ga prevarala, ne verjame, da se poznava malo časa. Poskušala sva se pogovoriti, pa zgleda ne more preboleti nečesa, kar si je ustvaril sam. Razpoloženje sreminja iz dneva v dan, en dan je super, kot, da se ni zgodilo nič, naslednji dan me ignorira. Ne vem več kaj storiti. Hoče priznanje, ki mu ga ne morem dati. Hoče slišati eno, kar pa ni res. Mislim, da bi ga s priznanjem, da sva se z dopisovalcem ‘le’ čustveno navezala, da se imava na nekl način rada, še bolj prizadela. Dopisovajne sva prekinila, pa mi ne verjame. Hoče dokaze. Jaz pa se počutim še slabše, občutek imam, da me izsiljuje. Po eni strani ga razumem, ampak tako ravnanje težko prenašam. Če ga pustim pri miru, ni prav. Če se mu skušam približati, spet ni prav. Obupana sem.
O:
Kakor koli obračamo to vaše početje, imeli ste afero. Mož je zaradi tega upravičeno prizadet, zaupanje je bilo povsem razumljivo prizadeto. Verjetno njegovo zdajšnje obnašanje res ni najbolj zrelo, ampak tudi tisto vaše prej in tudi zdaj ni (bilo). Kot sem že velikokrat na tem forumu napisal, je zaupanje zelo krhka zadeva. Ali je šel v afere moški ali ženska sploh ni pomembno. Ko se zaupanje podre, ga ponavadi ni moč kar na hitro in enostavno vzpostaviti nazaj. Nujni začetek te poti je, da se zaveste resnosti svojega početja. Če boste še enkrat prebrali svoje vprašanje, lahko opazite, kako ves čas poskušate zmanjšati pomen tega vašega početja. Vendar je bilo vse skupaj za vas zelo pomembno. Odprle so se vam čisto nove čustvene dimenzije, ravno to, kar ste prej najbolj pogrešali. Vaš mož to prav dobro ve oziroma čuti, zato vam seveda ne verjame, posledično pa tudi ne zaupa. Težko verjamem, da je kak drug dober izhod iz vajine situacije, kot da ste najprej iskreni in pošteni do sebe. Ta afera za vas ni bila tako nepomembna, pretresla vas je do kosti. Ni pomembno kaj in kako se je dogajalo med vama, ampak kaj se je dogajalo v vas. Odkritost do sebe bo lahko vodila do odkritosti do moža. Pa ne gre za detajle, ampak za odkrit pogovor o hrepenenjih, čustvenih potrebah,… Zakaj ste se spustili v afero, česa vam je prej manjkalo. Če boste za vse skupaj sprejeli brezpogojno odgovornost in se možu iskreno opravičili, potem boste naredili svoj del, ki je nujen za začetek ponovne vzpostavitve zaupanja. Kaj in kako bo na to odreagiral mož, je njegova stvar in odgovornost. Vendar se bo moral odločiti ali bo poskušal reševati vajino zvezo ali pa se bo z nje umaknil. Temu se na koncu ne bo mogel izogniti.
Afera nikoli ni vzrok, ampak je posledica krize v odnosu. To seveda ni nobeno opravičilo, saj beg v afero v ničemer ne rešuje težav v odnosu. Jih pa bolj razkrije in še bolj zaplete. Beg v afero je izraz nemoči in nesposobnosti poiskati bolj konstruktiven izhod iz krize. V tem se nič kaj dosti ne razlikuje od bega v alkohol, mamila, delo,… Ker se pristne bližine in odkritih čustev bojite (s tem imamo večje ali manjše težave praktično vsi), ste si našli bolj varno obliko njihovega izražanja. V odnosu z možem bi bilo to prenevarno, zato ste si našli virtualno pot do »poeta«. Z njim je vse lažje, manj nevarno, predvsem pa se lahko takoj umaknete, ko bi vse skupaj lahko šlo predaleč. V tem je mamljivost in čar vseh teh virtualnih igric in odnosov. Dajejo privid bližine ob navidez minimalnem tveganju. Vzamem, kar potrebujem, potem pa zbežim na varno.
Z možem sta izgleda obtičala na tej vaši aferi, vendar na tem ne moreta ostati v nedogled. Modro bi bilo s pogovori začeti tam, kjer se je vajina kriza začela. Do odtujenosti ni prišlo čez noč. Vajini problemi se niso začeli s to afero in tudi končali se ne bodo. Na točki, kjer sta, je ključna odločitev, ali sploh še OBA želita skupaj naprej in če si OBA želita izboljšanja vajinega odnosa. Za vas izgleda, da ste se odločili, da ste se zavedli resnosti svojega početja in s tem prenehali. Dokler se ne odloči še vaš mož, sami ne morete narediti kaj dosti več, kot da prevzamete odgovornost za afero in se mu iskreno opravičite. Potem lahko več ali manj samo čakate, kaj se bo odločil vaš mož. Če bo pripravljen sodelovati, bo moral tudi on prevzeti soodgovornost za vajino odtujenost. Odkrit in strpen pogovor vaju bo postopoma zbliževal in vračal zaupanje.