Namen predavanja

Predavanje  je nastalo kot odgovor na vedno bolj pogost občutek učiteljev, da se od njih zahteva še marsikaj, kar naj ne bi bila ravno njihova naloga. Kje se konča odgovornost šole oziroma učiteljev? Kaj šola sploh lahko stori sama? Kje je meja, ko je treba vključiti druge? Kje se začne in konča odgovornost staršev? Kaj sploh lahko pričakujemo od učenca, kje in koliko se začne njegova odgovornost? Na predavanju bomo iskali pot do odgovorov na ta vprašanja, da morda vsaj malo razbremenimo učitelje in šole, da od sebe ne zahtevajo nemogočega. Odgovornost otrok za svoje početje in svoje odnose raste počasi in postopoma. Če to spregledamo, otroka na nek način zgrešimo in od njega prehitro zahtevamo, česar sploh še ni sposoben. Po drugi strani pa mu ne damo podpore, zgleda, usmeritve, ki bi jih nujno potreboval. Mlajši kot je otrok v šolskem sistemu, bolj morajo biti pravilni načini, kako dostopamo do njega, predvsem takrat ko želimo, da v svojem vedenju in odnosih kaj spremeni. Glavno sporočilo predavanja je, da iskanje meje odgovornosti med učitelji in starši ne sme potekati na otrokovih plečih.

Kratek pregled vsebine

Odgovornost otrok za svoje početje in svoje odnose raste počasi in postopoma. V prvih razredih osnovne šole se otrok zmore obnašati predvsem  tako, kot se je naučil v okolju, v katerem je odraščal. To ga izoblikuje, na nek način določa. Šele postopoma skozi leta odraščanja bo otrok počasi zmogel tudi odmik od tega “priučenega” vedenja in odnosa do sebe in drugih. Če to spregledamo, otroka na nek način zgrešimo. Od njega prehitro lahko šola zahteva nekaj, česar sploh ni sposoben. Po drugi strani pa mu ne da podpore, zgleda, usmeritve, ki bi jih nujno potreboval. Mlajši kot je otrok v šolskem sistemu, bolj morajo biti pravilni načini, kako dostopamo do njega, predvsem takrat ko želimo, da kaj v svojem vedenju in odnosih spremeni. Šola oziroma učitelji imajo seveda na otroke/učence lahko pomemben vpliv, ki pa v vsakem primeru ostane neprimerljiv z vplivom staršev. Te nesorazmerje vpliva tudi na mejo, ki jo potegnemo med odgovornostjo učiteljev in staršev. Glavno sporočilo predavanja je, da iskanje te meje med učitelji in starši ne sme potekati na otrokovih plečih.

Skratka, govorili bomo o temah, o katerih nam je precej že  jasnega. Bomo pa tokrat na enostaven način predstavili tudi teoretična izhodišča iz relacijske družinske terapije. Ta izhodišča nam bodo pomagala razumeti ZAKAJ je tako, predvsem pa nam bodo pokazala usmeritve in omejitve, ki jih je modro upoštevati pri delu z otrokom/učencem.

Glavne teme predavanja so:

  • kako se razvije otrokova osebnost v primarni družini
  • kdaj in kako se zaplete, kako se to odraža v šoli
  • zakaj je vpliv staršev na otroka tako iznad vpliva vseh ostalih
  • koliko lahko šola nadomesti/dopolni starše
  • kaj je (ne)funkcionalnost, kdaj je otrok v šoli nefunkcionalen
  • kaj učitelj v odnosu do učenca lahko in česa ne more, česa nikakor ne sme
  • problematika individualnega dela z učencem brez vključitve staršev
  • odnos šole/učiteljev s starši, kaj lahko in kaj mora
  • kako pridobiti starše za pravilno sodelovanje
  • vključitev drugih inštitucij, kdaj in kako (CSD, policija,…)
  • podpora šolam in učiteljem

Izvedba predavanja

Predavanje traja 90 minut. Izvaja ga zakonski in družinski terapevt Izidor Gašperlin.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.