Takoj po »usodni« sredi sem se kot družinski terapevt javno zahvalil:
– Staršem, ki so pretehtali v korist otrok in jih poslali v šole.
– Šolam in učiteljem, ki so vzdržali kljub strahu, da jih bo ministrstvo (spet) pustilo na cedilu.
– Stroki in zdravstvu, ki sta vršila pritisk na vlado, da vztraja pri ukrepu, ki v sedanji krizi še omogoča odprte šole.
– Opoziciji, ker se je vzdržala in zapleta ni uporabila za še en poskus rušenja vlade.
– Vladi, ker je sprejela ukrep in omogočila tridnevni streznitveni zamik.
Zakaj sem vlado dal povsem na konec? Ker nisem naiven, da so se kaj dosti ukvarjali s koristjo otrok, ampak so ravnali iz čiste preračunljivosti. Vlada, ki že ves čas krize odločno zastopa interes gospodarstva, si ne more privoščiti zaprtja šol brez sočasnega »lockdowna«. V nasprotnem bi sledil neobvladljiv revolt množic. V trenutni zmedi zlahka spustim kriterije, zadošča mi, da vlada sprejema dobre ukrepe, ne glede na razloge. Zato sem se ji zahvalil. Ker želim dati zgled, da zmoremo pri drugih videti tudi kaj dobrega. Čeprav ne podpiram te vlade. Ne ker so desni ali kakršnikoli že, ampak ker večinoma delajo slabo.
Kar sledi, bo le na videz v popolnem nasprotju z mojo zahvalo. INTIMNO sem proti testiranju otrok, res mi je hudo zanje. Podobno sem proti, da nosijo maske in da jo moram tudi jaz. Sem proti zaprtju šol in proti lockdownu. Čeprav trikrat cepljen, sem intimno tudi proti cepljenju, ker mi injekcije še vedno povzročajo nelagodje. In kazanje pct potrdila mi gre na živce, zato sem proti. Najbolj sem pa proti virusu !!!
Ko pa vklopim RAZUM, se zavem, da življenje ni orehova potica in ne morem iz njega pobirati samo rozin. Zavem se tudi, da ne morem biti proti vsemu. Da me ta presneti virus sili, da izberem. V stisko me spravlja, ker ni le ene jasne rešitve. Enako je nimata vlada in stroka. Vsaki rešitvi in ukrepu je vedno mogoče kaj očitati. Ne obstaja rešitev, ki bi ustrezala vsem. Zato ima demokracija svoja pravila: ohlapna v miru in ostrejša v vojni. (Portugalska je medtem že zmagala – ker je virusu dobesedno napovedala vojno.) Če so ukrepi kdaj drugačni, kot bi se odločil sam, jih zato vseeno spoštujem. Ker samo tako delujejo. Noben ukrep ne deluje sam od sebe – deluje toliko, kot ga izvajamo. Mi – jaz in ti!
Za trenutno anarhijo v Sloveniji niso odgovorni otroci v šolah. Odgovorni so neki povsem drugi »otroci«, polnoletni in samo na videz odrasli – ki so proti vsemu. Še vedno živijo v pravljičnem svetu idealnih rešitev, v katerem so za vse krivi drugi. Lahko je med dobrimi možnostmi izbirati najboljšo. Resnična zrelost se pokaže, ko je med samimi slabimi treba izbrati najmanj slabo. Zato sem v sredo intimno in strokovno »glasoval« ZA testiranje. Začasno! Ker bi sicer v trenutni krizi moral glasovati ZA zaprtje šol in ZA lockdown. Verjamem, da sta se vlada in stroka izbirali med temi možnostmi. Lahko se je odločati nam »kavčarjem«. Odločevalci tega luksuza nimajo. Morajo se odločiti tudi, ko ni čistih rešitev. In pri tem presnetem virusu jih žal noče in noče biti. Ne samo v Sloveniji.
Ob tem pozivam stroko, naj se izjasni, če so »te grozne testirne palčke« zanesljive vsaj toliko kot Toffsyjeva pojoča travica. Če so, potem v najkrajšem možnem roku, snemite maske vsaj otrokom najnižjih letnikov. In če niso? – Potem, zaboga, že nabavite take, ki jim zaupate in ne mučite otrok po nepotrebnem ali prenehajte s tem cirkusom. V vladi ne sedijo imunologi, epidemiologi …. Naloga stroke je, da se javno izjasni!
Meni, navadnemu državljanu, ni treba vedeti ali so testi zanesljivi. Imam pa izkušnje in logiko. In če ne bodo otroci v šolah kmalu brez mask, bom vedel, da se nekdo norčuje iz njih. Kaj tvegamo, če bi v šolskem okolju, v katerem se vsi (?) redno testirajo, otrokom najnižjih letnikov sneli maske? Zakaj sem vmes pritaknil vprašaj? Ne poznam dovolj razmer, zato se sprašujem, kdo kontrolira, če se učitelji res redno testirajo? Ali kdo kontrolira, če so testi res negativni? Jih kdo posedi za mize in jim gleda pod prste in nosove? Če te kontrole ni, je kdo pomislil, da otroci ne nosijo okužb od doma, ampak nasprotno: jih nosijo domov od okuženih učiteljev?
Če morajo najranljivejši med nami že tako zgodaj sprejemati svoj del odgovornosti, imamo tisočkrat večjo dolžnost vsi ostali. Kot družba imamo odgovornost, da čim prej ustvarimo razmere, da otroci snamejo maske in vržejo v koš testirne palčke. Tako pa zdaj otrociparadoksalno z maskami ščitijo druge, namesto da bi odrasli ščitili njih. No, in družinski terapevti temu rečemo zloraba. To je izraz, ki označuje odnos, v katerem otrok skrbi za odraslega (starša), namesto da bi odrasli skrbel zanj.
Če mi kaj postavi lase pokonci, so to ravno ljudje, ko so jih polna usta otrokovih pravic in skrbi zanj, počnejo pa povsem nasprotno. Ja, ne bom skrival: v mislih imam prav tiste, ki znajo biti samo proti – in si pri tem dovolijo s prstom kazati na druge, ker se morajo otroci (še vedno) testirati in nositi maske.