90% naše komunikacije v odnosih poteka brez besed. Čustva najbolj določajo naše brezbesedne povezave, jim dajejo ton. Zato je večina zapletov v odnosih povezanih s čustvi.  Kot vsega drugega v življenju, se moramo naučiti tudi upravljanja s čustvi.

GLAVNI NAMEN DELAVNICE je, da se udeleženci zavejo pomena čustev za odnose. Kar boste slišali na delavnici, boste tudi doživeli skozi osebno izkušnjo. V tem se ta delavnica razlikuje od ostalih. Iskali bomo odgovore na vprašanja:  Kaj čutim in kaj mi čustva sporočajo? Zakaj ne zaznam določenih čustev? Zakaj se včasih povsem neprimerno odzivam? Zakaj je pristnost tako pomembna zame in moje odnose? Kako naj se naučim biti pristen? Zakaj se mi v odnosih ponavljajo vedno iste težave?

Čustva so naš zaveznik, najboljše orodje intuicije. Kdaj in zakaj začnemo določena čustva dojemati kot slaba? Ali so čustva sploh lahko slaba? Kako vemo, da čutimo? Kako vemo, kaj čutimo? Kaj sporoča posamezno čustvo? Smo vedno jezni, ko se jezimo? Smo vedno žalostni, ko jočemo?

Na delavnici boste »poslušali« svoja čustva: s katerimi imate največ težav, katerih ne znate pokazati in katerih ne sprejemati. Kako to vpliva na vaše počutje in odnose. Spoznavali boste sebe, kako se odzivate na svoja čustva ter se učili z njimi upravljati.To je delavnica za tiste, ki se želite razumeti in se bolje znajti v odnosu do sebe in drugih.

PRISTNOST v odnosih pomeni, da smo z drugimi preprosto to, kar smo v resnici. Toda ali sploh vemo, kdo smo? Koliko smo se naučili biti to, kar so od nas pričakovali starši, koliko se trudimo biti to, za kar menimo, da bi ustrezalo našim prijateljem, sodelavcem …? Če nismo v stiku s telesom, nismo v stiku s svojo intuicijo in se brez kompasa izgubljamo na življenjskih križiščih.

STIK S TELESOM IN ČUSTVI nam daje potrebno energijo, da se znamo postaviti zase in se zavarovati pred krivicami, nam pokaže naše meje in meje drugih. Če se ne zavedamo, kaj čutimo in kaj nam posamezno čustvo sporoča, smo izgubili pravi stik s sabo in s svojo okolico.

UČINKOVITO UPRAVLJANJE ČUSTEV nam omogoča, da se uspešneje spoprijemamo z vedno novimi življenjskimi izzivi. Ko se zavedamo vseh svojih čutenj, jih razumemo in sprejmemo njihova sporočila, postanemo bolj samozavestni in si dovolimo biti – pristni. Najprej sami s sabo in kmalu tudi v odnosih z drugimi. V svoje odnose začnemo nositi povsem drugo energijo, manj nas potre slabo in bolj znamo opaziti dobro. V odnosih začnemo sprejemati odgovornost zase in svoja ravnanja, nehamo pa sprejemati odgovornost namesto drugih. Skratka: preko zavedanja telesa, čustev in njihovega upravljanja dejansko postanemo ustvarjalec svojih odnosov.

Delavnica je dvodnevna, in sicer dvakrat po 4 šolske ure med 17.30 – 21.00, običajno v dveh zaporednih četrtkih. Točni termini so objavljeni v rubriki “Novice”. Cena dvodnevne delavnice je 140 eur. Prijave so mogoče do zasedbe mest (največ 14 udeležencev).


ODZIVI UDELEŽENCEV

Najprej bi se rad toplo zahvalil za vse kar sem doživel na in ob delavnici. Na delavnici sem dobil občutek sprejemanja, občutek veljave, skratka začutil sem, da mi je dovoljeno biti to, kar sem, in da je to ok, da ni nič narobe s tem. Uh, kako je lažje, ko to dam iz sebe. Zelo redki so bili momenti, ko sem dobil ta občutek, da sem ok, občutek sprejetosti takega kot sem. Se mi zdi, da sem celo življenje bil v nekakšnem krču, zablokiran čustveno, telesno, poln tesnobe, nerazpoznanega strahu, sramu, jeze, besa, žalosti. Samo veselje je bilo dovoljeno, pol pa je tudi to postalo na silo, umetno, napumpano. Na koncu totalno nepristno, odtujeno. Všeč mi je bilo ko smo predelovali raznorazna čutenja, čustva, ko sem prihajal v stik z lastnim telesom. Zelo močan vtis je to pustilo name, glede na to da sem se popolnoma odtujil od lastnega čutenja, telesa. Me je kar gor dvigalo med delavnico.
Teo, udeleženec delavnice v Kranju

Še vedno sem pod vtisom naše delavnice včeraj – lahko samo rečem, da je bilo to nekaj najboljšega, kar sem na temo odnosov/terapij/dela na sebi doživela ?. Hvala vam za čudovite dobre tri ure in veselim se že naslednjega tedna. 
Nina

Med vsemi čutenji v sebi nisem znala najti povezave, oz. nisem znala ločiti česa je več, česa manj,…kaj je še pod strahom… vedela pa sem, da je vsega ogromno. Zdaj so mi zadeve bolj jasne. Del teorije mi je znan, vendar si s tem nisem znala pomagati, na delavnicah pa sem pridobila tudi izkustveni del, oz. vsaj kako bi naj to izgledalo. To sem potrebovala. Res so mi zelo koristile. Zavedam se, da ne zmorem biti še povsem v stiku sama s sabo, na delavnicah pa sem dobila ravno ta del, kako se umiriti – se zavedati trenutka (kje sem, kaj se mi lahko zgodi,…), čeprav je na trenutke zame še pretežko. Res sem vam hvaležna za to izkušnjo, hvaležna sem vam za varnost ki sem jo tam čutila, za znanje ki ste mi ga podali,….
Renata P. iz okolice Ptuja

Ko sem se prijavil na delavnico, sem si želel predvsem odgovoriti na vprašanja, ki so se mi zastavljala vsak dan. Lahko rečem, da sem z delavnico nadpovprečno zadovoljen, da sem si odgovoril na vsa vprašanja, ki so me težila. Čeprav je najtežje igranje vlog, sem si iz njih največ naučil, kar mi bo v veliko pomoč v nadaljnjem življenju. Pridobljeno znanje in izkušnje so mi že sedaj čisto spremenile življenje. Še naprej se bom udeleževal vaših dogodkov, ki mi bodo zanimivi, saj v tem vidim enkratno izkušnjo za izoblikovanje samega sebe, nek višji smisel tega kar sem – JAZ.
Peter K.

Na sami delavnici mi je bilo všeč, da ste se nam približali na povsem človeški način in z nami podelili tudi kakšno lastno izkušnjo. Precej terapevtov velikokrat deluje s pozicije distance in moči oziroma s pozicije vsevednega strokovnjaka. Pri vas tega ni bilo in to mi je bilo všeč. Všeč mi je bilo tudi, da smo delali na “konkretnih primerih.” Tako lahko nekatere smernice koristno uporabim v vsakdanjem življenju. Prepoznati čustvo, osredotočiti se na telo, vzdržati… Zelo dobro je bilo, da ste vsakokrat, ko ste začutili, da je nekomu težko, situacijo prekinili,… Kar pripomore k občutku varnosti v skupini in prepreči nezaželjeno izpostavljanje.
Ana S. iz okolice Ljubljane

Na delavnici sem začela razumeti, da nosi vsako težko čustvo v bistvu pozitivno sporočilo. Drugače sedaj gledam na zaznavanje in postavljanje mej. Začutila sem svojo ranjenost, nesposobnost spontanih čustvenih odzivov, samozatajevanje, ob tem pa sem se počutila varno. Hkrati pa sem začutila tudi občutek moči, da lahko nekaj naredim in razrešim. Sem čedalje bolj nestrpna proti “odlepljeni duhovnosti”. Na vaših delavnicah sem čutila, da gre za zelo prizemljeno zadevo. Mislim, da v tem času ravno to najbolj potrebujem -začeti pri telesu in občutkih v njem.
Andrejka Č., udeleženka delavnice na Bledu

Na delavnici mi je bilo zanimivo in poučno, saj ste izražali strokovno znanje in bili zelo dovzetni za naše občutke, čustva. Ta delavnica mi koristi tako, da se bolj zavedam svojih čustev, ki jih nosim v sebi in opazujem kaj se mi dogaja v telesu. Vem, da me čaka veliko dela, pa vendar poskušam nekaj dobrih stvari, ki sem jih slišala na delavnicah vnesti v vsakdanje življenje. Bilo je zelo aktivno, včasih tudi naporno, pa vendar zelo dobro za lastno delo na sebi.
Anita H. iz okolice Ptuja

Delavnica me je predramila in mi dala čutiti tisto, kar se skriva v meni kot nekaj bolečega, nepojasnjenega, prikritega, potlačenega… in tudi lepega in veselega. In kar mi je bilo najbolj všeč – vaše veščine, kako ste me opozorili na neko čutenje in ga razložili z vsemi argumenti iz mojega vsakdanjega življenja, v katerega sem prepričan, da vanj nimate vpogleda, a ste vedno znova ugotovili, kaj se mi dogaja oz. se mi je dogajalo. V bistvu me je to čisto fasciniralo in dalo podatek, da se stvari da spremeniti, saj obstajajo povezave med temi občutki, naučenimi vzorci in konflikti med njimi. Pričakovanja so bila kljub temu, da sem po eni strani pričakoval nekoga s čarobno paličico, ki samo zamahne in je vse v najlepšem redu in po drugi strani kot nekaj, kar res ne more v meni nič spremeniti, presežena. Moram povedati, da sem šel domov vsakič z drugačnim občutkom (strah, žalost, jeza, sram in tudi veselje). Po prvem srečanju sem bil čisto izmučen, padel sem nekam vase in bil kot oklep. Po drugem sem šel domov kot nekdo, ki bo spremenil svet. No, kljub temu, da sem po tretjem srečanju začutil eno krivico in se obtoževal, ker se nisem izkazal dovolj dobro, je bil po nekaj dneh efekt isti – zadovoljstvo ob tem, da so vse to občutki, ki me oblikujejo in mi dajejo nezadovoljstvo samo takrat, ko jih najmanj hočem in jih preziram.
Iztok A., Ljubljana

Glede delavnice  velja, da ste si s svojim pristopom pridobili moje zaupanje, zato sem se ob vas zlahka sprostil in si priznal ter pokazal to, kar čutim. Največ so mi zagotovo dale igre vlog, pri katerih ste me popeljali nazaj k staršem. Kljub temu, da ste v meni izzvali tudi neprijetna čutenja, sem se ob vaši podpori  počutil varno in svobodno. Od delavnice nisem pričakoval, da me bo tako prebudila, a sem vesel, da sem tvegal…
Marko T.

Moja pričakovanja je ta delavnica v vsakem slučaju presegla: zelo nazorno in v živo sem lahko videl, kje »mi drsi« (spet in ponovno – kot že itak marsikje v življenju), hkrati pa je nakazala neke možne poti do spremembe, zame razmeroma nove. Tudi razmerje izkustvenih in teoretičnih vsebin se mi zdi ravno pravo – skratka: nimam drugih kot pohvalnih pripomb.
Milan B.

Še nikoli nisem udeležila kakšne podobne delavnice, tako da je ne morem z ničemer primerjati. Meni je bila zelo všeč taka, kot je, čeprav se mi je zdela naporna in mi je trikratno srečanje čisto zadoščalo. Skupina se mi je zdela super – zelo razumevajoča in pripravljena na podporo. Vesela sem, da sem se udeležila te delavnice – dobila sem odgovore na nekatera vprašanja, ki so me že dolgo mučila in imam sedaj za “predelat kar nekaj materiala”. Nekatere stvari sem probala spremeniti tudi v praksi, npr. pokazati jezo in moram reči, da kar dobro dene.
Maša T. iz Kranja

Pridobljeno znanje, izkušnje in vtisi so zelo dragoceni. Občutiti svoje telo in prepoznati dogajanje v njem – to sem zelo potrebovala, kajti ugotovila sem, da sem še vedno zapirala jezo, (nekam v želodec) čeprav sem mislila, da sem jo v glavnem že predelala. Očitno je prej nisem prepoznala, nisem poimenovala. Delavnico toplo priporočam vsakemu, ki je pripravljen kaj spremeniti pri sebi.
Milena R. iz Kranja

Tudi meni je bila delavnica všeč. Na njej sem dobil nove ključe, kako priti do sebe in nova spoznanja o sebi. Pravzaprav jaz te delavnice nisem dojel le kot delavnico, kjer spoznavaš mehanizme in zakonitosti ter pridobivaš ključe, pač pa kot srečanja, kjer sem se spoznal s svojimi konkretnimi vzorci in odkod izhajajo. Vsekakor zelo koristna delavnica.
Milutin R. iz Kranja

Dober teden po delavnici imam občutek, da se v meni še vedno predeluje. Kot da se je ustavilo na neki točki. Vesela bi bila nadaljevalne delavnice.
Tatjana J., udeleženka delavnice v Kranju

Na delavnici bi se najraje kar potuhnila nekam v kot (tako kot vedno na sestankih in predavanjih) in samo poslušala “teorijo«. To je že nekaj, a kot pravijo, teorija in praksa morata hodit z roko v roki. Nekako sem čutila, da je to tudi izkušnja, ki jo potrebujem. Pa še kako sem jo potrebovala. Saj ob toliko pozitivne energije, ki jo napolnite v prostor, dobiš kar nekaj moči. Trajno mi bo zagotovo ostala vaša razlaga čustev in trajno mi bo zagotovo ostalo spoznanje, kako se obnašam v primeru, ko sem popolnoma nemočna.
Ada S., okolica Tržiča

Po delavnici sem zadovoljna, da spet nekaj čutim. To mi daje vedeti, da sem živa. Na delavnico sem prišla popolnoma prazna in to je bil zame najbolj grozen občutek, da nič ne čutim. Raje imam zdaj te “čudne” občutke, katerih še nisem prijatelj, pa tudi sovražnik ne. Zavedam se, da je pred mano še veliko dela, čutenj, da jim bom lahko zaupala, se jim prepustila. Želim pa povedati Mileni, da danes, ko sestavljam svoje občutke, čutim, da je zame storila nekaj, česar pomena ne znam opisati. Z besedami »Pridi, skupaj bova zmogli« mi je dala vedeti, da se splača živeti. Dala mi je vse, kar sem potrebovala v tistem trenutku – z njo sem zmogla. Milena hvala ti!
Jasna J., udeleženka delavnice v Kranju

Delavnica mi je bila zelo všeč. Nanjo sem prišla precej neobremenjeno, brez velikih pričakovanj. Kajti se mi je že zgodilo, da sem bila prav zaradi velikih pričakovanj na koncu razočarana. Tokrat pa je bilo ravno obratno. Mislim, da mi je delavnica dala veliko novih pogledov na čustva in na nas same. Čeprav bo pa potrebno še veliko dela, da bomo to, kar smo se naučile, tudi uspele spraviti v življenje. Všeč mi je bilo, da je bilo dosti praktičnega dela. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se pogovarjali o konkretnih izkušnjah, ki so jih doživele udeleženke med dvema delavnicama. Vsekakor meni ni bilo niti malo dolgočasno.
Mojca Š., okolica Kranja

Do sedaj sem bila navajena, da raje zamolčim in zatajim svoja čustva, ki so me potem gnala v prezir do same sebe. Zavedla sem se, da je partnerstvo enakovredno, da morata biti oba prijazna in da ni prav, če nekomu verbalno grozimo, kako ga bomo prikrajsali za skupaj preživeti čas ali ga čustveno izsiljujemo. Hvaležna sem, da sem izvedela, da z mojo jezo ni nič narobe in da brez nje nimam moči, da kaj spremenim. Jaz sem se raje miselno mrcrvarila sama. Delavnico bi priporočila vsem, ki želijo nekaj spremeniti, pa ne vedo kako oziroma mislijo, da bi se najprej morali spremeniti drugi okoli njih.To ni res, moč je v nas. Če se spreminjaš sam, se spremenijo tudi drugi, ker enostavno ne morejo več ostati isti. Praktično delo na delavnici in ne samo na teorija da vpogled v realno situacijo, kar vsak najbolj potrebuje. Besede vodje delavnice so več kot pozitivne in ti dajo vedeti, da ti bo uspelo!
Maša Ž., iz Ljubljane

Vesela sem,da sem se lahko udeležila vaše delavnice.Zame je bila to ponovna potrditev občutkov, ki sem jih doživela pri vas, ko sva z možem hodila k vam na terapijo.Na stvari, ki so se mi dogajale v najinem zakonu gledam sedaj čisto drugače.Prej sem objokovala svojo nesrečo, sedaj pa vem,da se mi je to dogajalo, ker sem sama to dopustila.Učim se, da mojim občutkom in občutkom drugih sedaj dajem ime. Sem v času osvobajanja. In to me neverjetno osrečuje.
Zofija R., okolica Kranja

Na sami delavnici sem mogoče pogrešala malo več teorije, ker smo pač veliko delali na konkretnih primerih. Mogoče sem se vmes počutila tudi malo nelagodno, ampak ker vem, da je tudi to za nekaj dobro, sem se pač prepustila. Še danes se spomnim, ko ste mi dejali, da govorim nerazumljivo, prehitro, da ni bistva… No, o tem sem veliko premišljevala, se začela dobesedno poslušati in delati na tem. Moram povedati, da ima tudi vaša delavnica zelo veliko zaslug, da sem se precej okrepila pri samozavedanju in pri dejanjih, ki sem si jih zadala. Kmalu po delavnici sem dala na hitro odpoved v službi. Takrat sem intenzivno začela iskati novo službo in res vložila v to veliko energije, časa… dobila veliko ponudb in jih zavrnila, če sem čutila, da to ni bilo tisto kar iščem. Dva meseca sem bila svobodna kot ptičica na veji in to je bila res prava stvar, ker sem vmes spet postala prvotna jaz… tista pozitivna, nasmejana, s smislom in brez tistega krča, ki me je dušil ter spet dobila nazaj močno intuicijo, ki sem jo par let prav pogrešala. Našla sem tudi službo, ki sem si jo vedno želela imeti, prvič pretekla sem 10,5 kilometerski rekreativen tek na Ljubljanskem maratonu, spoznala veliko pozitivnih in prijaznih ljudi…
Martina K., okolica Domžal

Bila sem že na mnogih raznoraznih delavnicah in če malo primerjam, je bila ta delavnica prva liga. Zelo mi je všeč kombinacija teorije in praktičnih vaj, mislim, da se tako da še največ naučiti. Saj teorija je krasna, ampak kako jo prenesti v prakso? In ob praktičnih vajah, ko opazujemo drugega ali sebe, se da precej natančno opaziti naše notranje vzvode. Počasi seveda. Delavnica je bila tudi čudovito dopolnilo k odprti skupini za posameznike, saj sem nekatere stvari bolj povezala. In nikakor se ne strinjam z vami, ko trdite, da stvari razlagate preveč enostavno. Meni je prav to všeč. Saj nismo tukaj neki strokovnjaki. Kakšna knjiga, ki se jo lotim brat, me odbije prav zaradi zakompliciranega jezika ali dolgovezenja, da ne govorim o predavanjih. Sama imam raje prakso kot teorijo. Poleg tega je dejstvo, da si človek stvari, ki jih ne razume, težje zapomni oz. si jih sploh ne. Všeč mi je bilo tudi, da smo lahko spraševali in si tako še bolj razjasnili pojme. Kar se tiče kritike, nimam kaj povedat. Mogoče samo to, da se mi je na trenutke zazdelo, da nekam prehitro vse skupaj teče, posebno zadnji dan, ampak razumem, da smo pač vezani na čas. Delavnica je zame sicer bila zelo naporna, ampak tako tudi mora biti. Brez truda ni rezultatov. Ko sem se zvečer peljala domov, se mi je še kar naprej dogajalo, včasih so to bila močna čustva, ki sem jih predelovala še naprej ali pa sem razmišljala o slišanem. Kar je zame nesporen dokaz, da se me je delavnica močno dotaknila. 
Marjeta C., iz Ljubljane

Delavnica je fajn, zelo nazorno prikazano in povedano, težke stvari na verjetno najbolj mogoč enostaven način. Hvala za veliko novih spoznanj.
S.U., udeleženka delavnice v Kranju

Od delavnice je že minilo par dni in vtisi so se umirili.Veliko premišljujem o doživetem. Zadovoljna sem, da sem imela možnost take izkušnje. Poskusila bom upoštevati vaše nasvete, občutiti svoje telo in ugotoviti kaj se dogaja. Naučila sem se, da vsako čutenje daje sporočilo, kaj se dogaja in navodilo, kako ukrepati. To se mi zdi zelo pomembno!”
Danijela F., udeleženka delavnice v Kranju

Prijavil sem se na delavnico, ko sem brskal po net-u in sem si dejal, evo to rabim. Od delavnice sem pričakoval da bom dobil novo izkušnjo o spoznavanju sebe in svojih čustev. Na delavnici sem bil kar malo presenečen, ker sem se zavedel, koliko čustvenih zavor človek nosi s seboj in da želi določene ‘težke’ izkušnje iz preteklosti potlačiti. Tako da je bila delavnica generalno gledano kar naporna. Na koncu spoznaš. da rabiš še zelo veliko postoriti na čustvenem področju in da moraš preprosto sprejeti sebe takega, kot si, in celo življenje rasti.
Tomaž S., Kranj

Na delavnici se mi je najbolj vtisnilo v spomin brskanje po preteklosti, zakaj sem tak kot sem in zakaj se zaradi tega ne smem sramovati. Najboljše se mi zdi odvijanje odzivov v naših odnosih, dejansko reševanje problemov. Fenomenalno, koliko pozitivnega lahko naredimo samo z poslušanjem samega sebe.
Gregor K., Ljubljana

Meni je bila delavnica zelo všeč in tudi sam način. Ker sva z možem pred letom dni tudi obiskovala terapije pri vas, so se mi določene stvari zdele zelo podobne oz. sem šele zdaj razumela in videla, zakaj je terapevtka tako “silila” v naju, kaj je hotela doseči. Silila ne mislim v negativnem smislu, vidim pa, da se takrat nisem znala ustaviti in razčleniti teh občutkov, nisem jih znala videti, slišati. Sem pa spoznala, da sem veliko večino stvari že delala, da sem tudi od same terapije ogromno odnesla, samo ne tako očitno, kot se zdaj trudim in so bile te delavnice samo neko nadaljevanje terapije in potrditev, da delam v pravo smer. Meni osebno bi mogoče prišlo še prav odnos do drugih. Obdelali smo odnos do sebe, odnos do staršev in odnos do partnerja. OK, kaj pa do drugih ljudi? Sodelavcev, prijateljev, znancev, naključnih ljudi, ki jih srečamo? Ti nam dostikrat tudi grenijo življenje in ne znamo pravilno odreagirati. Še enkrat hvala za vse besede, nasvete, spodbude. Tudi s pomočjo vaše delavnice bo marsikaj lažje preživeti.
Sabina K., udeleženka delavnice v Kranju

Zame je bil proces intenziven. Že pred delavnico sem čutila, da se prebuja neke vrste nov občutek sočutja do drugih. Po drugi delavnici pa imam občutek, kot da se je neka »nova dimenzija« odprla v meni. In sedaj leze ven – občutek sočutja, empatije do ljudi okoli mene,… saj ne vem kako opisati… je pa novo. Zadnja delavnica je pred menoj postavila nekaj novih vprašanj in občutkov… pa si mislim, da bo že prišel čas za odgovore. Se teh vprašanj ne bojim, saj so le del tega kako čutim. Zelo so mi bila všeč prečiščena sporočila – ključne misli na začetku in koncu vsake delavnice. Fajn je bilo razmerje med teorijo in prakso – vaje dobro domišljene. V glavnem pa delavnica, ki je presegla moja pričakovanja.
Marjana L., okolica Kranja

Ko pomislim na vašo delavnico, se nanjo spominjam s hvaležnostjo in veseljem za vsa prejeta znanja in izkušnje. Všeč mi je bilo, ker je bila res na kratko predstavljena teorija, poudarek pa je bil na vajah – to je res to, kar mi bo ostalo v spominu. Omogočila mi je srečanje z občutki, ki jih še nisem oz. sem jih redko doživela – besede potrditve, mi dala možnost, da sem nekaj prvič poskusila in dobila občutek, da zmorem, da bo šlo. Zelo se me je dotaknilo, ko ste kaj povedali iz svojega življenja, ko ste bil z nami enak – človek, ki se ravno tako uči, dela napake… Mislim, da je to delavnica, na kateri bi vsak kaj pridobil, za tiste, ki pa se tega nismo naučili v lastni družini, pa nepogrešljiva.
Lidija K., Jesenice

Na delavnici sem dejansko spoznal, da mi je precej vseeno za soljudi. Ves čas 90 odstotkov časa se ukvarjam s sabo, s tem kako bom izpadel neumen, kako me bodo sprejeli, kako bom nekaj naredil narobe. Drugih ljudi sploh ne opazim, ampak jih precejam skozi svoje občutke. No, na delavnici je bilo drugače, saj sem se ukvarjal tudi z drugimi in to je bilo na nek način nekakšno razsvetljenje. Izjemno močno sem slišal vse vaše misli, ki so govorile o tem, da smo vsi ljudje enkratni in neponovljivi in da naj se počutimo udobno v svojem telesu, saj je to vse, kar imamo, in to je nekaj lepega, ne pa skupek napak. To je bila gotovo najmočnejša ideja zame. Ta del delavnice je deloval kot topla kopel, kot savna na moje telo. Zelo močno sem slišal tudi stavek: tega ti ni treba početi, če nočeš. Noro! Seveda je res, ampak zakaj do tega ne morem priti sam? Nekdo mi reče: naredi to in to. In jaz se ves zakrčim in me je strah, ali bom dovolj dober in ali mi bo spet spodletelo in ali sem res popolnoma neodrasel. Kaj pa, če se za trenutek ustavim in se vprašam, ali bi jaz to sploh rad naredil… Super! :-) Potreboval sem skoraj dve celi srečanji, da sem se sprostil. Ni mi bilo jasno, zakaj so ostali udeleženci delavnice navidez tako sproščeni. Zdelo se mi je izumetničeno, da tako prosto govorijo o svojih težavah, dokler nisem spoznal, da tega sploh ne počnejo, ampak je vse skupaj samo krinka za strah in sram in da nihče od njih v resnici ne govori o svojih pravih težavah. Saj jaz vendar počnem enako, samo orodje imam drugo: dokler se ne sprostim, sem zaprt vase in sovražim ves svet okoli sebe. Ko sem to spoznal, sem imel vse udeležence zelo rad in nenadoma so postali moji prijatelji: pa ne prijatelji v bolečini, temveč samo ljudje, s katerimi delim Zemljo in enostavno ne gre drugače, kot da jih imam rad.
Miha P., Ljubljana

Na delavnici sem sodelovala v sceni, ki je bila kot mala “vaja”, nato sem doma preizkusila celo zadevo. Ker ste me na delavnici ustavljali, da sem se zavedla svojih čustev, in ker sem začutila, kako je, če pri neki zadevi vztrajaš (čeprav te npr. nekdo prepričuje, da so stvari drugačne), sem tudi doma, ko sem imela en pogovor z mamo, vztrajala in končno povedala, kar sem dejansko mislila. Brez izpadov, ampak na povsem lep način, samo da sem pri tem vztrajala. Takrat sem se sploh prvič počutila, da ji lahko povem vse, kar hočem, in da se lahko počutim ok v svoji koži, tako da tale delavnica mi je prišla res prav. Kasneje sem se večkrat zavedla, da nekaj čutim (mislim, da se prej tega sploh nisem zavedala, ker dejansko nam nihče ne da te izkušnje – kako je, ko se za eno sekundo poslušaš). In sem potem tudi opazila, kako reagiram (npr. da se zaprem in česa nočem povedat). Ko mi je to uspelo z mamo, sem poskusila še enkrat v drugi situaciji in z drugimi ljudmi. Pa potem še tretjič in je kar šlo – sem dejansko drugače odreagirala, kot bi sicer. Se mi zdi, da je bil to en majcen bum in da se delo šele začenja, ker bi rada še več tega v življenju. Enostavno sem prišla na delavnico, ker sem vedela, da me tako izčrpava ves čas paziti, kaj si bo kdo mislil in kako se bo počutil. Sedaj vem, kako naj to naredim. in opažam tudi, da se počutim veliko bolj svobodno v odnosih in delam stvari zato, ker mi je do tega, ne pa da bi kontrirala ali pa ker bi drugi to pričakovali od mene.
L.M., Ljubljana

Na delavnici sem prvič v življenju opazovala svoja čustva, prišla sem v stik z njimi. Od delavnice naprej sem bolj pozorna nanja, jemljem jih bolj resno, saj sem spoznala, da mi želijo nekaj povedati. Največ mi je pomenilo, da sem nekako ozavestila, da so vsa občutja koristna, le da jih moramo konstruktivno izražati. Spoznala sem tudi, da sem za vsa občutja odgovorna sama. Všeč mi je bil ta občutek sprejetosti, ki smo ga dobili na delavnici, da smo vsi v redu, da ni nič narobe, če se kdaj zmotimo… Večkrat v vsakdanjem življenju slišim ta glas, da je z mano vse v redu, in takrat sem nekako potolažena. Zelo so mi bile všeč konkretna izkustva na delavnici. Lahko sem se opazovala, kako delujem v določeni situaciji in prek teh izkustev sem se začela tudi v moji družini opazovati in poskušati ravnati drugače kot sem do sedaj.
Eva J., Ljubljana

Delavnica mi je bila zelo všeč, zdaj veliko bolj analiziram svoja čustva in razmišljam o pravilnem odzivanju nanje. Sem vesela, ker sem dobila potrdilo, da je jeza gonilno in normalno čustvo, če je pravilno izražena. Dostikrat namreč napačno reagiram na jezo, upam, da bom po tej delavnici izboljšala svoje reakcije. Edino kar sem na delavnici pogrešala, je to, da bi skupaj pregledali tiste razpredelnice in videli, če smo pravilno zaznali čustva od drugih udeležencev. Osebno menim, da imam s tem dokaj težav in bom morala še ogromno delati na sebi, da se bom bolj poslušala in temu primerno reagirala. Večkrat si rečem, odkar sem bila na delavnici, ustavi se, dihaj, sploh, ko mi je težko…..Ne uspe vedno, ma vaja dela mojstra, ne…?
V.S., Primorska

Na delavnico sem šla brez pričakovanj. Bila sem prijetno presenečena nad vsebino in vajami. Všeč mi je bilo, da smo se pogovarjali o čustvih in jih tudi izkusili. Po delavnici sem začela tisto, kar čutim, tudi poimenovati. Veliko lažje mi je, ker se sedaj (včasih) znam ustaviti in vprašati, kaj čutim. Tudi udeležba na Odprti skupini mi pri tem pomaga.
Andreja P., Kranj

Delavnica se mi zdi uravnotežena, ravno prav teorije in prakse. Preizkušnje so tiste, ki udeležencu dajo največ, je pa odlično, da to dopolnite z razlago posameznih čutenj.  Bi pa bilo verjetno potrebno več srečanj, da bi se “naučila” upravljati s svojimi čustvi, namesto, da ta vodijo mene. Se mi zdi, da šele nekje na tretjem, ko je že konec, pravzaprav zagrabiš koncept in se dovolj sprostiš. Všeč so mi bili neposrednost, direktnost, včasih tudi provokacije vodje delavnice, ki iz posameznika izvleče in ga opozori na tisto, česar se niti sam ne zaveda.
Alenka K., okolica Ljubljane

Na delavnici mi je bila všeč spodbuda za zavedanje svojega telesa, občutkov in čustev. Zanimiva se mi zdijo sporočila in navodila, ki jih nosijo osnovna čustva. Od delavnice sem pričakovala preveč: širši in bolj poglobljen pogled nase in na svoje odnose, da bom spoznala konkretne načine za regulacijo čutenj, da bom razčistila in očistila svoj odnos s svojo mamo, jo končno sprejela takšno, kot je in našla pot, kako se odprem za brezpogojno ljubezen in radost življenja… in to prenesem naprej svojim otrokom… Žalost mi v tem primeru sporoča, naj se poslovim od svojih nerealnih pričakovanj. Upanje pa ostaja in me žene naprej.
V.B., Gorenjska

Že pred leti sem prebrala kar nekaj knjig  s tega področja, toda zdaj vem, da nisem razumela nič ali pa še celo narobe, saj nisem imela pravih temeljev, na katerih bi gradila. Zdaj jih imam, saj se zelo dobro počutim, kljub problemom, s katerimi se vsakodnevno soočam. Kaj sem dobila na skupini? Ogromno! Začela sem spoznavati doslej meni nepoznan svet čustev, saj sem doslej živela po nekih “pravilih” razuma, ki velikokrat povzročijo zatiranje čustev. Sporočil čustev nisem prepoznavala in prav tako jih nisem znala izraziti na pravi način. Veliko tega sem se naučila v skupini in spoznala sem, kako pomembno je moje odzivanje za pravi oz. dober odnos. Moje življenje je sedaj polnejše in lepše, zato se je vredno truditi. V skupini so se mi odprle tudi nekatere rane, ki jih je bilo potrebno očistit in zacelit. Te rane so me ovirale v vsakdanjem življenju, pa sploh nisem vedela zanje. Potrebno jih je bilo odpreti in skupina mi je do tega pomagala, sama jih nisem našla in tudi dvomim, da bi jih kdaj, ali pa bi rabila za to veliko več časa. Pa tudi dvomim, da bi se jih zavedla v kakšnih drugačnih situacijah, saj če dolgo živiš po nekih ustaljenih vzorcih z zatrto bolečino v sebi, se tega navadiš in vzameš za svoje. V skupini sem tudi začela spoznavati prava čustva in jih čutit. Svet čustev je zame nov svet in ta svet mi je všeč, v takem svetu želim živeti. Ne spomnim se, da bi bila kdaj tako zadovoljna sama s seboj, kot sem sedaj.
Ada Š.

Enostavno sem čutila, da ne morem nikamor, da vse, kar sem naumila, ne daje nobenih pametnih rezultatov, da rabim zunanjo pomoč, neke temelje za začetek. Predvsem pa, tisto bistveno, samozavest. Tako sem prišla v to skupino. Ni bilo enostavno. V začetku že. Po nekaj srečanjih pa me je spet zagrabil strah. Zdelo se mi je, da nikoli ne bom ničesar razumela, da sploh ne vem, kaj se mi dogaja, in da sem grozna (sram!) No, pa sem bila tudi dovolj trmasta, saj sem sklenila, da ne, ne bom nehala, da mora boleti, če se hoče roditi nekaj novega, da vam zaupam in konec. Všeč mi je bilo, da ste imeli ravno pravšnjo mero teorije in prakse. Zame je bilo vsako srečanje enako bogato, eno bolj drugo manj, nikakor se nisem dolgočasila. Mislim tudi, da bi potrebovala še lep čas take terapije, da bi lahko rekla, zdaj pa obvladam. Če sem trideset let delala iste napake, se ne morem spremeniti v pol leta, še vedno jih delam, napake. Ponavljanje situacij z istimi ljudmi sem sprejela kot trening, vaja dela mojstra. Všeč mi je bil tudi vaš osebni pristop. Da ste z nami delili tudi del svojega življenja, kadar je bilo to potrebno. Če veš, da je imel nekdo podobne težave kot ti, mu je lažje zaupati, da te bo razumel. In kaj sem se naučila? Kot prvo, naučila sem se ustaviti in prisluhniti svojim čustvom, jih bolje prepoznati. Tu mi je zelo koristila tudi delavnica Čutim, torej sem! Bila je res kot nadgradnja srečanj, oboje se je lepo povezalo v celoto. Pravo odkritje zame je bilo tudi to, da sem dojela, da mi je dovoljeno čutiti tudi “negativna” čustva, saj sem vedno živela z ljudmi, ki mi to očitajo, jaz pa se čutim krivo (ja, sedanjik, še vedno se mi dogaja, vendar je bolje, zares bolje). Ugotovila sem, da kljub temu, da znam dobro poslušati, ne znam dovolj kvalitetno poslušati, zdaj delam na tem. Najbolj pomembno, kar sem se naučila, je to, kako odreagirati v travmatičnih situacijah. To sicer ne pomeni, da tudi že znam, vendar imam vsaj pot. Kot sem že povedala, sem poskušala vse sorte, pa ni nič delovalo. Ko sem kaj na srečanjih poštekala, sem takoj poskusila tudi v mojem življenju. O joj, sem jih v začetku dobivala po nosu. Jasno, temu se zdaj samo smejim, sprobavala sem teorijo, ki je še nisem dovolj razumela. Sčasoma pa je to šlo vedno bolje.
Marjeta C.

Vsekakor sem se nekaj naučila o sebi, določene stvari so se mi izkristalizirale, določene pa ne. Včasih sem že imela občutek, da vem, kako se je treba pogovarjati, potem pa sem spet zdrknila v čisto temo. Mislim, da bi bilo potrebno še zelo veliko prakse, da bi opustili stare vzorce, ki so tako zakoreninjeni v nas. Kljub temu opažam, da se določene težave dajo odpraviti, ne more pa ti nobena delavnica dati sposobnosti, ki se zahtevajo v določenih situacijah, ko je potrebna hitra in “pravilna” reakcija. Hitra tudi v tem smislu, da se znaš ustaviti in dati samemu sebi možnost pravilne izbire, take, kot čutiš, da bi morala biti, ki je v skladu s teboj ne glede na vse posledice. Vtisi s skupine so vsekakor pozitivni, kljub temu, da imaš med letom občutek, da se stvari ponavljajo in da ne veš več kaj novega povedati. Potem pa vedno znova ugotoviš, da kljub “enakim” zadevam vedno nekaj novega odkriješ in spoznaš. Mislim, da ni nikoli prepozno in da se je tudi po dolgih letih napak možno obrniti v drugo smer, je pa veliko težje in zahteva veliko trdega dela, tako da bi človek tako delavnico potreboval vsak dan in ne samo enkrat na teden, ker je potrebna korenita preobrazba
Nada Č.

Vtisov je veliko, občutki pri meni še prehajajo v misli. Koncept delovanja skupine se mi zdi zelo dobro zastavljen. Udeleženci smo bili strokovno vodeni,  sledili smo bolj ali manj intenzivno in kljub vsemu vztrajali. Naučila sem se, čeprav bo treba še vadit, zdržat in ne pustiti, da te odnese. manj motovilit, manj pritiskat in kvalitetno se prepirat,…. Skupina mi je bila tudi  v sprostitev, rada sem prihajala zaradi druženja.
Beti V.

Zdaj vem da lahko zivljenje vzamem v svoje roke,pomagali ste mi da sem se reslia  dela bremena,da sem kriva ker nisem dovolj dobra.Vase iskrene pohvale sem bila res vesela,ker nisem nikoli prej verjela da toliko zmorem. Moj najlubsi citat je sedaj da sem dovolj dobra tudi ce nisem super,ker ce si dober si  super dovolj:) Zdaj vem da bom nekega dne tudi jaz lahko dober partner,stars in mogoce upam da tudi terapevt..
Masa Z., Ljubljana

Na delavnici sem sodelovala v sceni, ki je bila kot mala “vaja”, nato sem doma preizkusila celo zadevo. Ker ste me na delavnici ustavljali, da sem se zavedla svojih čustev, in ker sem začutila, kako je, če pri neki zadevi vztrajaš (čeprav te npr. nekdo prepričuje, da so stvari drugačne), sem tudi doma, ko sem imela en pogovor z mamo, vztrajala in končno povedala, kar sem dejansko mislila.  Brez izpadov, ampak na povsem lep način, samo da sem pri tem vztrajala. Takrat sem se sploh prvič počutila, da ji lahko povem vse, kar hočem, in da se lahko počutim ok v svoji koži, tako da tale delavnica mi je prišla res prav. Kasneje sem se večkrat zavedla, da nekaj čutim (mislim, da se prej tega sploh nisem zavedala, ker dejansko nam nihče ne da te izkušnje – kako je, ko se za eno sekundo poslušaš). In sem potem tudi opazila, kako reagiram (npr. da se zaprem in česa nočem povedat).  Ko mi je to uspelo z mamo, sem poskusila še enkrat v drugi situaciji in z drugimi ljudmi. Pa potem še tretjič in je kar šlo – sem dejansko drugače odreagirala kot bi sicer. Se mi zdi, da je bil to en majcen bum in da se delo šele začenja, ker bi rada še več tega v življenju. Enostavno sem prišla na delavnico, ker sem vedela, da me tako izčrpava ves čas paziti, kaj si bo kdo mislil in kako se bo počutil. Sedaj vem, kako naj to naredim. in opažam tudi, da se počutim veliko bolj svobodno v odnosih in delam stvari zato, ker mi je do tega, ne pa da bi kontrirala ali pa ker bi drugi to pričakovali od mene.
L.M.

Delavnica je bila nad mojimi pričakovanji. Na delavnici sem prvič v življenju opazovala svoja čustva, prišla sem v stik z njimi. Od delavnice naprej sem bolj pozorna nanja, jemljem jih bolj resno, saj sem spoznala, da mi želijo nekaj povedati. Največ mi je pomenilo, da sem nekako ozavestila, da so vsa občutja koristna, le da jih moramo konstruktivno izražati. Spoznala sem tudi, da sem za vsa občutja odgovorna sama.Všeč mi je bil ta občutek sprejetosti, ki smo ga dobili na delavnici, da smo vsi v redu, da ni nič narobe, če se kdaj zmotimo… Večkrat v vsakdanjem življenju slišim ta glas, da je z mano vse v redu, in takrat sem nekako potolažena. Zelo so mi bile všeč konkretna izkustva na delavnici. Lahko sem se opazovala kako delujem v določeni situaciji in prek teh izkustev sem se začela tudi v moji družini opazovati in poskušati ravnati drugače kot sem do sedaj. Rada bi se vam zahvalila za tako dobro izvedeno delavnico. Največ mi je pomenil občutek sprejetnosti, ki sem ga občutila v naši skupini in seveda z vaše strani.
Eva J.

Delavnica mi je bila zelo všeč, zdaj veliko bolj analiziram svoja čustva in razmišljam o pravilnem odzivanju nanje. Sem vesela, ker sem dobila potrdilo, da je jeza gonilno in normalno čustvo, če je pravilno izražena. Dostikrat namreč napačno reagiram na jezo, upam, da bom po tej delavnici izboljšala svoje reakcije. Edino kar sem na delavnici pogrešala, je to, da bi skupaj pregledali tiste razpredelnice in videli, če smo pravilno zaznali čustva od drugih udeležencev. Osebno menim, da imam s tem dokaj težav in bom morala še ogromno delati na sebi, da se bom bolj poslušala in temu primerno reagirala. Večkrat si rečem, odkar sem bila na delavnici, ustavi se, dihaj, sploh, ko mi je težko…..Ne uspe vedno, ma vaja dela mojstra, ne…?
Veronika S.

Na delavnico sem šla brez pričakovanj. Bila sem prijetno presenečena nad vsebino in vajami. Všeč mi je bilo, da smo se pogovarjali o čustvih in jih tudi izkusili. Po delavnici sem začela tisto, kar čutim, tudi poimenovati. Veliko lažje mi je, ker se sedaj (včasih) znam ustaviti in vprašati, kaj čutim. Tudi udeležba na Odprti skupini mi pri tem pomaga.
Andreja P.

Delavnica se mi zdi uravnotežena, ravno prav teorije in prakse. Preizkušnje so tiste, ki udeležencu dajo največ, je pa odlično, da to dopolnite z razlago posameznih čutenj.  Bi pa bilo verjetno potrebno več srečanj, da bi se “naučila” upravljati s svojimi čustvi, namesto, da ta vodijo mene. Se mi zdi, da šele nekje na tretjem, ko je že konec, pravzaprav zagrabiš koncept in se dovolj sprostiš. Všeč so mi bili neposrednost, direktnost, včasih tudi provokacije vodje delavnice, ki iz posameznika izvleče in ga opozori na tisto, česar se niti sam ne zaveda.
Alenka K., okolica Ljubljane

Na delavnici mi je bila všeč spodbuda za zavedanje svojega telesa, občutkov in čustev. Zanimiva se mi zdijo sporočila in navodila, ki jih nosijo osnovna čustva. Od delavnice sem pričakovala preveč: širši in bolj poglobljen pogled nase in na svoje odnose, da bom spoznala konkretne načine za regulacijo čutenj, da bom razčistila in očistila svoj odnos s svojo mamo, jo končno sprejela takšno, kot je in našla pot, kako se odprem za brezpogojno ljubezen in radost življenja… in to prenesem naprej svojim otrokom… Žalost mi v tem primeru sporoča, naj se poslovim od svojih nerealnih pričakovanj. Upanje pa ostaja in me žene naprej.
Vesna B., Gorenjska

Ne vem, kaj naj napišem, saj sem navdušena nad delavnicami, preveč vsega, da bi lahko kar naenkrat sprejela.  Sama s seboj sem se začela ukvarjati šele pred kratkim in spoznala, da je to del osnovnih stvari, o katerim žal nisem imela pojma. Na življenje sedaj  poskušam gledati drugače in v ušesih mi zvenijo besede, vsi ste v redu vsi ste fajn in poskušam to sprejeti.  Ko sem se v nedeljo podala na dolg samoten sprehod po gozdu, sem hudo jokala in čutila, kako se mi v trebuhu trga žalost, vendar ostala je še ena kepica. Spremljam svoje telo, vendar  ostalih čutenj še ne znam opredeliti. Z veseljem se bom udeležila nadaljevanja delavnice.
Danica Š.

Najprej bi se rad še enkrat zahvalil za dobro vodenje delavnice. Priznam da sem pričakoval manj, kot sem dobil. Čustva, kot je bilo videti , so priplavala na dan. Z njimi tudi volja, moč in očitna potreba delati na sebi. Vem da bi bilo preveč osebno, pa vendar, bi si bil želel, da bi šlo še globlje. Mogoče ne smete, vendar to so delavnice, in tako kot mehanična delavnica – zna biti hrupno, prašno, zatohlo , skrajno neprimerno za delo… Bolj preprosto rečeno, se mi zdi, da ste z nami delali še preveč v rokavicah.
Miodrag D.

Delavnica je bila super. Pridobila sem veliko novih vrednih informacij, s katerimi se lahko odkrivam in spoznavam svoje reakcije v določenih situacijah. Veselim se vsakega dogodka, s katerim lahko odkrivam reakcijo telesa in vpliv čustev. Sedaj vsako stvar, ki me teži, poskusim izraziti besedno in moram povedati, da se odzivam veliko bolj mirno. Pričakovanja do delavnice sem imela precej visoka in so se izpolnila. Tako kratek čas poteka delavnice smo izkoristili maksimalno in ko si postavljam dodatna vprašanja ter delam povezave, se mi zdi, da je bilo povedano dovolj.
Alenka J.

Na začetku sem imela kar nekaj strahu pred delavnico. Pričakovala sem, da se bomo izpostavili, povedali kaj o sebi, o svojem nahrbtniku, o svojih strahovih… Zato mi misel na obiskovanje delavnice ni bila tako zelo prijetna. Po drugi strani pa že nekaj časa vem, da moram še bolj pobrskati po svoji prtljagi, zato mi je predstavljala hkrati tudi izziv. Teoretični del mi je bil v glavnem znan, saj sem prebrala goro literature, tudi Gostečnikove, stik s čustvi, s telesom pa mi je bil čisto neznan. In tega dela delavnice sem se najbolj veselila; kako priti v stik s svojimi čustvi, zakaj ravnamo tako kot ravnamo… Želela bi si nekoliko več praktičnega dela (in manj teoretičnega), več situacij v katerih bi se spoznavali (sami sebe), hkrati pa so mi bile te situacije kar naporne. Delavnica mi je dala to, kar sem nekako pričakovala. Prišla sem v stik s svojim telesom (na delavnicah) in se zazrla vase (po delavnicah sem veliko razmišljala).
Katja F.

Delavnica mi je bila zelo všeč in sem vsakič prišla vesela in v pričakovanju novega. Že po prvem izmed vaših treh predavanj pred delavnico sem vedela, da se bom delavnice udeležila, saj sem bila navdušena nad tem, kako enostavno ste razlagali odnose. Brez visokih izrazov in skoraj “po matematično” (kar je meni pač razumljivo). Na delavnici bi si morda želela še malo več praktičnega dela (konkretnih primerov) in malo manj teorije in ponavljanja teorije. Vse ostalo mi je bilo super! Hvala še enkrat za delavnico in vse misli, ki ostajajo…
Meta P.

Na delavnici mi je bilo zelo všeč, še posebej igra vlog. Čudim se kaj vse nosimo v sebi. bilo mi je vse všeč. Pogrešala sem pa orodja, kako si pomagati, kadar so čustva pretirana, kadar te preveva tesnoba pa ne veš od kod. Pa te je strah, da je kaj bolezenskega in kaj takrat storiš.
Nežka P.

Z delavnico sem bila zelo zadovoljna. Veliko sem odnesla od pogovorov in praktičnih vaj. Veliko več razmišljam o tem, kako kaj rečem, kdaj kaj rečem, ipd. Hvala vam za to izkušnjo.
Manca K.

Prav ničesar ne bi spremenila pri tej delavnici. Super je, če si dojemljiv. In naša skupina je bila, zato se je odvijala tako intenzivno, kot se je. Na delavnico sem se vpisala malo zaradi prijateljice, malo pa tudi zaradi sebe. Sem si mislila, da mi škoditi ne more. No, pokazalo se je, da sem jo nujno rabila. Za nekoga, ki čuti, da ni čisto svoj, predavanja niso dovolj, so pa nekaj, kar te požene k razmišljanju. Vesela sem, da sem se  udeležila obeh (predavanj in delavnice).
Aleksandra T.

Delavnica je bila zelo kvalitetna. Osebno mi je bilo všeč, da je bilo veliko vsebine in resničnega dogajanja in malo kiča, nič praznega, čeprav je bilo veliko polne praznine. Morda ena pripomba. O gnusu. Le tega ste pod streho pospravili zelo hitro. V smislu da tega pa tako nihče ne čuti od prisotnih. No, to ni bilo točno……in po drugi strani razumem, da ste izjemno natančno kontrolirali globino do katere je imela namen iti delavnica. Ob delu z vami (Krog na splošno in delavnica specifično) sem se naučila pomembnosti prepoznavanja in uravnavanja lastnih občutij in dejstva, da je to neke vrste spretnost, ki je ne zna nihče sam po sebi. Čeprav se sama sebi zdim pogosto kot nekdo ali brez posluha ali brez koordinacije, spoznavam, da gre le za neko veliko zmedo iz naslova slabega mentorstva, ko je bil za to čas. Morda sem (še) prezaprta, da bi se lahko povsem sprostila v skupini, a delo ena na ena med vajami mi je pomenilo izkušnjo, ki se mi je zelo vtisnila v najmanjše možgane. Da obstajajo moški ki (si dovolijo pokazati da) čutijo, in da obstajajo moški, ki dovolijo/dopustijo (in prenesejo) da čutijo ženske. In ne gredo nikamor. Niti stran od njih niti z njimi v zrak. So tam. Zame zelo novo in zelo pomembno. Vesela sem bila da sem našla pot do tega doživetja. Še  bi prišla.
Katja H.

V tempu letošnje pomladi mi je kar zmanjkalo časa, da bi vam napisala pismo, ki sem si ga želela, ker je delavnica v meni pustila res zelo močan vtis. Zato sem si želela vzeti čas in vam napisati daljše pismo, potem sem vest pomirila, da to storim med dopustom. A je prišla v družino bolezen in spet ni bilo časa … ali pač … je nekaj ali pa veliko še treba “sčistiti v nezavednem” … zato se oglašam, da vam na kratko povem: “V svojem življenju imam več “stopnih kamnov” v potoku, ki ostanejo kot sidrišča, na katera se ob novih izkušnjah in življenju vedno lahko oprem, stopim, da poiščem pot naprej. in vaša delavnica je nedvomno med njimi. Nedvomno so se na njej meni osebno zgodile tudi povezave med nezavednim in zavednim, tako da mi ne sekajo več brez jasnega razloga v vsakdan in sem zelo hvaležna vam in celi skupini. Delavnica je bila super zasnovana, prav na “mojo kožo napisana” saj je kombinirala ravno prav informacij (da se um ne upira :-)), izkustev in ozaveščanja svojih občutkov ob igranju vlog in pogovoru skupine. Predvsem mi je bilo novo in pomembno spoznanje, da imam ob občutkih, ki se mi zgodijo, vedno možnost stanje ozavestiti, se ustaviti, začutiti in vprašati kaj mi govorijo in tako odreagirati bolj prav in v skladu s situacijo. to mi pomaga tako v poklicenm kot domačem življenju. Res hvala :-)
Barbara S.

Že dolgo se nisem počutil tako živega, kot zadnjič v sredo na delavnici. Hvala za to.
Teo