Pristnost in uravnavanje bližine
Ljubezen si razložite in jo tudi izkazujte po svoje. To je povsem vaša oziroma vajina stvar. Ko pa ljubezen trči v konflikt s pristnostjo in pričakuje, da se ta prikloni in umakne opevani visokosti, je čas za ponovni razmislek o vaši definiciji ljubezni. Zame dileme ni. V sporu med pristnostjo in ljubeznijo bom vedno dal prednost prvi. Pristnost lahko obstaja tudi brez ljubezni. Ljubezen brez pristnosti je samo beseda.
Pristnost je pogoj za nastanek bližine. V zaljubljenosti nismo pristni, zato je podobno nepristna tudi bližina. Gre za iluzijo bližine med dvema, ki poskušata biti taka, kot si želita oziroma mislita, da bi morala biti. Prava bližina se bo začela prebujati, šele ko jo bosta začela graditi taka, kakršna v resnici sta. Z vsemi svetlimi lastnostmi ter črnimi in sivimi pegami.
Obratno pa ne velja. Bližina ni nujno potrebna za pristnost. Če koga zadržimo na zunanjem robu svojih krogov intimnosti, smo lahko z njim bolj pristni kot z nekom, ki smo ga spustili čisto blizu. Prav to uravnavanje bližine nam omogoča pristnost v odnosih.
Ko druge spustimo bližje, kot si želimo ali zmoremo, izgubljamo pristnost. Enako, ko jih držimo na večji razdalji od želene. Pristnost izhlapeva, ko iz odnosa želimo narediti več, kot je, ali se pretvarjamo, da nam pomeni manj, kot nam. Če si lažemo, koliko nam kdo pomeni, smo nepristni. Če si to priznamo, a smo iz strahu pred zavrnitvijo previdni v izražanju svoje naklonjenosti, ostajamo pristni. S tako držo ne moremo škoditi sebi niti odnosu. Je pa res, da morda iz njega ne bomo dobili vsega, kar bi lahko.
Napredek v vaši pristnosti bo priložnost in povabilo partnerju, da vam sledi. Na neki način mu boste olajšali naslednji korak v iskanju njegove pristnosti. Nobenega zagotovila ni, da bo partner to tako doživel in vam sledil. Morda se bo zgodilo celo nasprotno. Zagotovo pa boste s tem povečevali možnost, da vstopi v na novo odprt prostor. Korak za korakom boste ustvarjali humus, na katerem bi lahko vzklil bolj zadovoljujoč odnos. Vsi si želimo bližine, čeprav nekaterim to uspe skriti pred sabo.
Če imamo vsi to temeljno željo, morda celo potrebo, zakaj jo v partnerskih odnosih tako težko uresničimo, se je celo bojimo, namesto da bi jo sprejeli z odprtimi rokami in srcem? Približevanje in odpiranje drugemu je povezano s strahovi. Kjer je strah, je tudi nevarnost.
Zakaj je bližina nevarna? Z vstopanjem v intimni odnos se delno odrekamo nadzoru nad svojim življenjem. Ne bomo več mogli početi vsega na svoj način. Vstop drugega v naš intimni krog se nas bo dotaknil in nas za vedno spremenil. Spustiti nekoga blizu daje možnost, da nas ta osreči, a tudi rani bolj kot kdor koli drug. Ni bližine brez predanosti, zaupanja in odprtosti. Zraven spada tveganje, da bo drugi to izkoristil.
Ko se ne počutimo dovolj varnih, lahko stopnjevanje bližine spremljajo občutki ujetosti in zadušljivosti. Intimni odnos zahteva tudi odrekanja in omejitve. Kot vse ima tudi bližina svojo ceno in nekateri je niso pripravljeni plačati – ali pa dvomijo, da je cena pravična.
Vsak poskuša ohraniti prostor, ki ga potrebuje, da se počuti varnega. Ko nam to ne uspe, običajno sprožimo prepir, da odženemo partnerja na varno razdaljo. Če se sprašujete, zakaj počnete, kar gre na živce celo vam, imate zdaj logično pojasnilo. Iz istega razloga tudi partner počne kaj drugega, čeprav ste ga že tisočkrat prosili, naj neha. Ko sta si partnerja preblizu ali sta si predolgo blizu, se v enem sproži notranji potres. Partnerja doživlja kot izvor in epicenter potresa, zato ga želi odstraniti. Drugačne rešitve ne bo zmogel najti, dokler se ne zave, da je epicenter že dolga leta v njem.
Partnerski odnos se od drugih loči po večji intimnosti. Več je je, iz globljih korenin se napaja. Čisto na koncu so skupne z našo prvotno navezanostjo na starše. Kjer so prepletene s prijetnimi izkušnjami, nam bo v odnosu lepo in bližina ne bo ogrožajoča. Ko pa se korenine zdajšnje in nekdanje navezanosti srečajo z neprijetnimi ali bolečimi izkušnjami, se bodo prebujala zelo močna čustva. Od tod izvirata eksplozivnost in silovitost v partnerskem odnosu.
Partnerja se vsak dan posebej odločata, ali bosta intimni stik uporabljala za celjenje ali za ponovno odpiranje ran. Če se bosta odločila za prvo, se zdravilnosti njunega odnosa ne bo mogel približati noben drug odnos.
Uravnavanje bližine v intimnem delu partnerskega odnosa in sposobnost sklepanja kompromisov v »tehničnem« delu odnosa sta ključna za trajno ohranjanje ravnovesja v odnosu. To je edina pot do zadovoljstva v partnerskem odnosu brez nepotrebne škode za osebno rast in brez nepotrebne krnitve občutkov osebne izpolnjenosti.
Sprejemanje omejitev
Najprej bodite všeč sebi. Če si niste všeč v ogledalu drugega, se poskusite v odnosu pokazati drugače. Če vam ne uspe, dopustite možnost, da ima ogledalo morda prav. Drugega ne moreš spremeniti, imaš pa pravico pričakovati, da se spreminja, raste z zahtevami odnosa. Če ni te pravice, tudi ni dolžnosti, da se sam spreminjaš.
Od partnerja ne moremo pričakovati nemogočega. Z njegovimi prekratkimi nogami ali rjavimi očmi se boste morali prej ali slej sprijazniti. Tudi osebnost in karakter se ne dasta spremeniti. Za zadovoljstvo v odnosu je sprejemanje omejitev vsaj tako pomembno kot pripravljenost za spremembe.
Kaj lahko v odnosu sploh spreminjamo? Tudi pri najbolj prizadevnih partnerjih pogosto opazim to temeljno zmedo. Zavedata se, da morata nekaj spremeniti, ne vesta pa, kaj, in še manj, kako naj se tega lotita.
V odnosu lahko spreminjamo način, kako vidimo in doživljamo drugega ter kako se nanj odzivamo.Partner na to, kako ga doživljamo, vpliva s tem, da preneha z odzivi, ki so jasno napačni (npr. nasilje, prevare, pretirano ljubosumje). Lahko se prilagodi in preneha s tem, kar morda zanj ni tako zelo pomembno in nima nobene koristi za odnos ali po nepotrebnem prizadeva drugega. In to je bolj ali manj vse.
Od tod naprej je na nas, da raziščemo, zakaj nas kaj moti in zakaj se tako močno odzivamo. Vzroki so vedno skriti v minulih izkušnjah. Partner samo pritiska na gumbe, ki sprožajo njihovo prebujanje in ponavljanje. Dviga pokrov skrinje, pod katerega smo skrili pretežke izkušnje in čustva. Več bomo zmetali iz te skrinje, manj burni bodo naši odzivi in lažje bomo zdržali s partnerjevo nepopolnostjo. Pogovor bo manj naporen, v njem bomo lažje vztrajali.
Slabe izkušnje ukrivijo našo naravnanost in v občutljivih zadevah neupravičeno vidimo prav tisto, česar se bojimo. Napredek se bo pokazal v tem, da se nas bodo povsem enake partnerjeve besede, pogledi in dejanja manj dotaknili. To se bo takoj poznalo v naših odzivih: lažje jih bomo ustavljali, o njih razmislili, opazili več možnih odzivov in izbrali ustreznejšega. S tem dobimo priložnost, da se resneje lotimo davno utrjenih vzorcev, ki se sprožajo, še preden nam jih uspe opaziti, kaj šele nadzorovati.
Se vam zdi to, da lahko vplivate le na svoje doživljanje partnerja in odzivanje nanj, premalo? Verjemite, da boste imeli s tem dela več kot dovolj za celo življenje.
Še tako močna ljubezen ima svoje meje. Ne moremo se toliko spremeniti, kot bi želeli sami, še manj toliko, kot bi želeli drugi. Pravilna izbira partnerja je zato ključna za dober odnos. Zgrešene izbire kasneje ni mogoče popraviti. Lahko ostaneta skupaj, a s stalnim občutkom podhranjenosti in neizživetosti. K sreči ni treba, da vesolju ukradete edino dušo dvojčico. Primernih kandidatov je neprimerno več, kot bi si mislili.
Načeloma je lahko primeren vsak, ki vam je dovolj privlačen, da izrazito izstopa iz množice. Če vam je spolnost pomembna, morate uživati vsaj toliko, da ste zadovoljni in zadovoljeni. Samo to. Ni treba, da je vse tako in tolikokrat, kot berete v revijah.
Preverite ujemanje v ključnih vrednotah, da se ne ujameta v začarani krog stalnih pregovarjanj in preštevilnih kompromisov. Počasi, spontano spoznavajta in preizkusita presečno množico vajinih zanimanj, hobijev in aktivnosti, da se vama kasneje ne bo treba siliti v skupno preživljanje časa in umetno iskati tem za pogovor.
Privlačnost, ujemanje v spolnosti, skupne vrednote in zanimanja so edine nujne sestavine za dober partnerski koktajl. Ni jih mogoče umetno ustvariti, ni ga truda in ljubezni, ki bi to zmogla. Zato ljubezni namenoma nisem dodal v mešalnik. Iskanje ravnovesja v odnosu brez teh sestavin sčasoma postane prevelik napor brez pravega oddiha. Računanje s približki postane tako površno, da rezultati niso več uporabni.
Vsak ima tudi svojo senčno stran. Nasilje, čustveno izsiljevanje, alkoholizem in druge zasvojenosti, pomanjkanje odgovornosti, perfekcionizem, lenoba, napuh, pritoževanje, igranje žrtve, lažna skromnost, puhlost, površnost, vsevednost, zanemarjenost, nezvestoba, težave s potenco, pomanjkanje želje po spolnosti, pretiran strah pred bližino, preganjavica, fobije … Za trajno nezadovoljstvo v odnosu je lahko dovolj že samo ena partnerjeva lastnost, s katero ne zmorete shajati. Le ena, ki vas tako ovira, da vam ob njem ni varno ali dovolj udobno. Ob vsem pozitivnem ujemanju se bo vajina pot zaključila v enem od kraterjev na temni strani meseca. Partnerjevi ali vaši.
Nobene od naštetih pomanjkljivosti se ni mogoče znebiti na hitro. Potrebna so dolga leta odločnosti in naporov – še prej pa nekaj direktnih čelnih življenjskih udarcev. Zato se zavežite s partnerjem, s katerim lahko shajate že s takim, kot je. Ne poročajte se ali legajte na koruzo z iluzijo, da ga bo vaša ljubezen v kratkem in močno spremenila. Zanesljivo ga ne bo! Spremenil se bo sam, ko se bo za to odločil, in toliko, kolikor bo zmogel.
Striptiz v dvoje
Partnerski odnos v svojem jedru sloni na pogodbi, hkrati pa je precej več od tega. To suhoparno jedro lahko partnerja okrasita z vsem, s čimer želita: z ljubeznijo, naklonjenostjo, strastjo, objemi, pogledi, pogovori, trenutki tišine, časom v dvoje in časom zase, jezo, žalostjo, ujemanjem in razhajanjem, seksom, sprehodom, prepirom … Možnosti so neskončne, domišljija brezmejna.
Členi take »partnerske pogodbe« so želje, pričakovanja, obveznosti in odgovornosti. Zadnji obvezni člen je, da bosta morebitne spore reševala v duhu medsebojnega sodelovanja. Če ta manjka, ne gre za partnerstvo, vsaj enakovredno ne. Nujno pa je še eno določilo: kako bosta pogodbeni stranki reševali pričakovanja, ki jih druga stran kljub največjemu trudu ne bo mogla izpolniti. Dogovor brez takega člena boleha za iluzijo vsemogočne ljubezni.
S tem členom partnerja pokažeta zrelo zavedanje, da določenih odtenkov »idealnega« odnosa nikoli ne bosta mogla doseči. Če ne drugega, ne moreta spremeniti zgodovine, ki ju je izoblikovala. Vendar to sploh ne bi smela biti težava. Partnerja se morata otresti od zunaj vsiljenih idealov in pretiranih želja ter se truditi za odnos znotraj mogočega. Ustvarjati morata svoj idealni odnos, to je odnos, ki ga vsak od njiju telesno, psihično in čustveno resnično potrebuje in tudi zmore. Sploh to slednje se prepogosto spregleduje. Ne živimo odnosov, kot si jih želimo, ampak take, kot jih zmoremo!
Nemogoče je že v začetku zveze spisati popolno pogodbo, kajti nihče se ne zaveda vseh svojih želja in pričakovanj. Največ vrtincev in pritiskov povzročajo prav tista, ki smo jih nekoč skrili pred sabo. Moški so redko pripravljeni brskati po svoji notranjosti in prižigati luči v temi svoje duše. Kar ne pomeni, da imajo želja kaj manj. Le nezavedno pričakujejo, da jim jih bo partnerka izpolnila, še preden si jih bodo priznali sami. Še en pogost paradoks v partnerskih odnosih.
Ob sklepanju pogodbe ni mogoče predvideti prihodnosti. Odnos raste, se razvija in živi svoje življenje. Partnerja morata temu slediti, če želita, da bo ostal zadovoljujoč. Nujna so vedno nova pogajanja in sklepanje aneksov. Kršenje dogovorov je neodgovorno, nič manj pa slepo vztrajanje in izsiljevanje partnerja, da se drži starih, že davno preživetih in neuporabnih.
Partnerska pogodba ima še eno pomembno značilnost. Z njo partnerja vzajemno potrdita izjemnost svojega odnosa. Odnos in s tem tudi drug drugega povzdigneta daleč nad vse preostale odnose. Medsebojna potrditev te izjemnosti je temelj intimnega partnerskega odnosa. Sicer ne gre za intimen odnos, temveč kvečjemu za navadno dogovorno partnerstvo.
Drugačen, romantičen pogled na partnerske odnose bi bil podobno zgrešen, kot če bi verjeli, da so za protipotresno varnost hiše najbolj pomembne slike, vaze, rože, tepihi, hladilniki, omare, mize in stoli. Opevani ljubezen in zvestoba ne moreta biti temelj hiše odnosa. To dokazujejo pari, ki povsem dobro shajajo brez obeh, in partnerji, ki se razidejo, čeprav sta si bila povsem zvesta in se še vedno ljubita.
So hiše s trdnimi temelji in močnimi stenami, zato lahko večino časa porabimo za njihovo okraševanje in sprotno čiščenje. So pa tudi slabše zgrajene, kjer se je redno treba ukvarjati z nosilnimi elementi. Ni enostavno, na neki način je celo krivično, a je vseeno treba in se tudi da. Dokler partnerja znata vzpostavljati in ohranjati zdravo jedro, bosta lahko uživala v dekoriranju odnosa.
Partnerski odnos je stalno raziskovanje, brskanje po svojih intimnih sobanah. Partner je kot reflektor, ki posveti, kamor ne zmore prodreti svetloba lastnih bakel. Ne bo nam vedno všeč, kar bomo našli po svojih kleteh, a tudi to smo mi. Za notranje ravnovesje se bomo morali najprej sprejeti z vsemi svojimi vrlinami in nezvestobami, izdajami, prevarami, pokvarjenostjo ali celo perverznostjo.
Bližje ko koga spustimo, bolj ko se odpremo, bolj boli, ko ta oseba potem naredi kaj, kar nas prizadene, nam prebuja stare rane in povzroča nove. Vsakič, ko je zaupanje izigrano in bolečina obnovljena, je težje tvegati, se spet odpreti in približati. Tako preprosto se da razložiti, zakaj se skrivamo in pretvarjamo tudi pred tistimi, ki nam največ pomenijo. Zaupanje in bližina sta kot krhki in občutljivi rastlini, ki potrebujeta veliko nege, časa in potrpežljivosti, da razvijeta dovolj močna stebla, da jih več ne ogroža vsaka močnejša sapa.
In prav za to gre v partnerskem odnosu. Dva, ki sta se odločila, da bosta vztrajala skupaj, naj bi odpirala obrambne zidove, snemala masko za masko in odstirala sloje tančic – dokler se drug ob drugem popolnoma gola ne počutita dovolj varno in brez sramu.
Tak striptiz v dvoje je edina možnost, da se jima želja po stiku in bližini uresniči. Z vsakim razkritim delom njunih duš se poveča možnost, da se jima uresniči tiha, a močna želja: Opazi, začuti, razumi in sprejmi me takega, kot sem.
Za trajno zadovoljstvo v odnosu se bomo morali počasi, kos za kosom, razkrivati pred sabo in pred partnerjem – v upanju, da mu bomo všeč, in če ne, da nas vsaj sprejme in zdrži z nami. Z željo, da bi partner počel isto. Ob vsaki odvrženi tančici nas bo primeren odziv spodbujal, da odvržemo še kakšno. Razočaranje bo ustavilo gib, hiteli se bomo oblačiti nazaj. Ni zanimivo in nima smisla, da naenkrat odvržemo vse s sebe. Če pa se ob drogu odnosa predolgo zvijamo oblečeni, lahko postane predolgočasno.
Resnični stik in bližina sta darilo za dva, ki si na koncu upata povsem gola pogledati v oči, zdržati pogled in se nežno objeti. A darilo ima omejen rok trajanja. Jutri je nov dan z novimi temami in izzivi – priložnost za še en striptiz. V dvoje!
SPLETNO NAROČILO
Za spletna naročila velja 7% popust, za komplet treh različnih knjig pa 15% popust. Knjige prejmete po pošti v 1-3 delovnih dneh po naročilu.
TUDI V KNJIGARNAH
Redna cena knjig je 24.95 €. Na voljo so v knjigarnah Mladinske knjige in DZS ter v ostalih bolje založenih knjigarnah (Libris Koper, Knjigarna Zdaj Ljubljana …)